V letu vere smo bili v soboto, 12. januarja 2013, zakonci župnij Zadobrova, Fužine in Žale povabljeni k eno dnevni duhovni obnovi na Kurešček.
V organizaciji zakonskega para Mlakar in g. župnika Milana Grdena, smo začeli s sveto mašo v cerkvi ob 10.uri. V hladnem, a izjemno lepem in sončnem januarskem dopoldnevu smo med somaševanjem treh duhovnikov in litanijami Matere Božje prosili za uspeh našega duhovnega druženja.
Zbralo se nas je 14 parov. V domu poleg cerkve smo se najprej srečali ob svetopisemskima odlomkoma, ki govorita o kralju Davidu - David se pregreši in Natan obsodi Davidov greh. Prvo uro smo posvetili razmišljanju o “Davidovem” grehu. Pogovor je vodila ga.Tanja.
Opoldne smo se podali peš na okrepčilo – enolončnica nas je prijetno ogrela.
Popoldne smo nadaljevali smo pod “taktirko” glavnega gosta tega duhovnega srečanja - odličnega predavatelja brata Andreja Feguša. Predstavil se je kot minorit, ki poleg vodenja župnije sv. Jurij na Ptuju, predava in veliko dela tudi z mladimi.
Začel je z desetimi božjimi zapovedmi in z dejstvom, da nihče ni imuni, da bi se proti kateri kdaj prekršil.
Nadrobil nam je še celo kopico misli in izrekov, ki so nam dali misliti in ki bodo zagotovo še dolgo odmevali v naših pogovorih:
-kot človek sem najbolj in neskončno dragocen;
-da sem prav tukaj in točno v tem trenutku izključno po božji volji;
-znati biti hvaležni za prav takšen potek življenja in za ravno takega partnerja, kot ga imam;
-da je zakrament sv.zakona dostojanstvo in da družina pač ni zakrament, čeprav je velika vrednota;
-da smo z zakramentom sv. Krsta prejeli trojno službo:
kraljevsko /kakšno odgovornost imam v svoji družini?/;
preroško: da bi kot ogledalo Boga v vrvežu okrog nas vodili svojo družino vedno v pravo smer;
in duhovno: npr. naj sleherno jutro v duhu ali fizično pokrižamo svoje otroke, ki odhajajo ali so z doma in - naj nas pomirja dejstvo, da je/so najin otrok/otroci dodeljeni prav nama, ker sva midva ravno pravšnja starša zanj/e!
Rdeča nit duhovnega srečanja pa je bilo postavljeno vprašanje patra Feguša: "Ali sem na pravem mestu? "
Na to temo smo šli zakonci potem na kratek sprehod in pogovor “med nama”:
Ali sem bil-a vedno tam, kjer bi moral-a biti?
In kakšne ima to posledice za mojo družino in zakon?
Ob spoznanju, da mora žena čutiti varnost, ki naj ji jo zagotavlja mož, je potem vse ostalo v zakonu podarjeno.
Dovolimo žene, da naši možje v družini vselej odigrajo svojo moško vlogo?
Ali jim dovolimo, da se nam možje odpro, pa čeprav za ceno, da nas ranijo?
Potem so patru “padala” še različna vprašanja, ki so vodila v spoznanja: da ni popolnih staršev; da je spolnost v zakonu tudi molitev...
Na koncu nam je bilo vsem jasno, od kod jemati moč za vsakodnevno družinsko in zakonsko življenje, ki nikakor ni “pravljica”, je pa lepo in ga je vredno živeti.
Hvaležni organizatorjem, hvaležni predavatelju, veseli novih naključnih srečanj med zakonskimi pari iz različnih župnij, smo že v mraku po 17. uri zapuščali Kurešček in se vračali nazaj v svoje družine, da čim bolje udejanimo nova spoznanja in nove sklepe.
Zapisala zakonca Ložar
