Preden je Jezus za množico pomnožil kruh in ribe, se je najprej ZAHVALIL. Pri zadnji večerji, ko je kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri, se je najprej ZAHVALIL. Tudi ob drugih priložnostih se je najprej zahvalil svojemu Očetu za prejete darove. Dal nam je zgled.
Ni samo po sebi umevno, da imamo tako dobro hrano. Čeprav se toliko govori o revščini, moramo priznati, da imamo vsak dan toliko hrane, da se lahko nasitimo.
Človek, ki se zaveda, da je Bog Stvarnik vseh dobrin, je hvaležen. To hvaležnost izrazimo s tem, da pred jedjo in po jedi molimo. Nikoli nismo tako lačni, da ne bi pred jedjo utegnili dostojanstveno narediti križa in povabiti k sebi Očeta, Sina in Svetega Duha. Ob tem se vsaj še z enim ali dvema stavkoma zahvalimo Bogu za jed, ki nas čaka na mizi. Kadar je več časa, naj bo molitve pred jedjo in po jedi nekaj več.
Tudi če jemo v službi, v šoli, v lokalu ali kjer koli, se hvaležen človek v mislih Bogu zahvali za hrano, ki jo bo zaužil. Človek, ki se ne sramuje svoje vere, se bo tudi v javnem prostoru pred jedjo lepo pokrižal.
V družini vsaj tisti, ki skupaj jeste, tudi skupaj molite. Starši, s takšnim ravnanjem ne boste pokazali samo svoje hvaležnosti Bogu, ampak boste dali lep zgled svojim otrokom in jih tako vzgajali, da bodo tudi sami že sedaj in tudi pozneje molili pred jedjo.
Kdor sam redno moli pred jedjo in po jedi in kjer v družini redno molite pred jedjo, s tem nadaljujte. Kdor pa sam ali v družini ne moli pred jedjo in po jedi, pa bi v letu vere začel redno pred vsakim obrokom s križem in bi vsaj kratko izrazil Bogu hvaležnost za hrano, ki jo bo zaužil.
Župnik
