Praznik Jezusovega darovanja - svečnica nas spominja na dan, ko sta sveti Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj v Jeruzalemu, da se zahvalita Bogu zanj. Tam je starček Simeon Jezusa vzel v naročje in naznanil, da je Mesija, da bo ta otrok LUČ vsega sveta.
S svečnico, ki jo praznujemo 40. dan po Božiču, se po slovenski tradiciji zaključi božični čas, ki se sicer uradno konča s praznikom Jezusovega krsta. Na ta dan se po cerkvah blagoslavlja sveče.
Sveča ima veliko pomenov. S tem ko gori, se izničuje, použiva samo sebe. Na ta način predstavlja Jezusovo darovanje, ko se je daroval za vse človeštvo, ko je izničil samega sebe, da nas je odrešil.
Sveča, ki gori, na nek način predstavlja naše življenje, ko počasi dogorevamo za Luč večnega življenja, za nebesa.
Svečo na grobu naših rajnih dragih prižgemo v veri, da luč njihovega življenja ni ugasnila, ampak se je v večnosti, v božji ljubezni razgorela še bolj in tam ne bo nikoli prenehala goreti.
Svečo, blagoslovljeno na svečnico doma prižgemo lahko ob različnih priložnostih:
- med molitvijo, da je tako simbolično navzoč med nami Jezus
- za kakšen družinski praznik (god, rojstni dan, obletnico poroke ali ob obletnici smrti ...)
- kadar pride na dom duhovnik obhajat bolnika ali ostarelega
- ko molimo za koga nedavno umrlega
- ob umirajočem človeku
- med molitvijo, kadar smo v težavah in ob hudi uri
Ta dan praznujejo redovnice in redovniki dan posvečenega življenja Bogu.
Bogu posvečeno življenje je poleg službenega duhovništva in laiškega stanu poseben stan vernikov, ki je v Cerkvi navzoč vse od njenih začetkov. Gre za stalno obliko življenja, v kateri verniki po delovanju Svetega Duha izraziteje hodijo za Kristusom. Redovniki in redovnice se z zaobljubami k določenemu načinu življenja dajo celostno na razpolago Bogu in zato lahko tudi bolj svobodno in neovirano služijo bližnjim.
Urednik
