Za obhajanje petih prvih sobot je Marija v Fatimi priporočila, naj na prvo soboto pobožno prejmemo sveto obhajilo. Ko nam sam Bog očisti dušo v dobri sveti spovedi, ko nam izkaže usmiljenje in nam odpusti grehe, lahko v tako očiščeno dušo vstopi nebeški gost, sam Jezus Kristus.
Za obhajanje petih prvih sobot je Marija v Fatimi priporočila, naj na prvo soboto pobožno prejmemo sveto obhajilo. Ko nam sam Bog očisti dušo v dobri sveti spovedi, ko nam izkaže usmiljenje in nam odpusti grehe, lahko v tako očiščeno dušo vstopi nebeški gost, sam Jezus Kristus.
Kako so bili presenečeni nekateri Jezusovi sodobniki, ko je prišel Jezus k njim domov na obisk. Od veselja so pripravili veliko gostijo in srce gostitelja se je običajno povsem spremenilo. Spomnimo se Zaheja, ki se je odločil: „Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno. Jezus pa mu je rekel: Danes je v to hišo prišlo odrešenje“. (Lk198-9)
Isti Jezus, le v poveličani obliki, v podobi kruha pride pri svetem obhajilu v nas. Sam Božji Sin se tesno združi z nami. Ne da nam le roko, nas ne objame, nas ne poljubi, ne hodi z nami, ampak pride v nas. V trenutku svetega obhajila človek postane ŽIVA MONŠTRANCA. Tesnejše združenje praktično ni mogoče.
Pred samim Božjim obiskom, ponovno premislimo, da nimamo velikega greha, obudimo kesanje za storjene male grehe, molimo in obudimo pravi namen za prejem svetega obhajila. Pravi namen imamo takrat, ko si res želimo Jezusove bližine, ko si želimo Njegov obisk, ko ga želimo sprejeti z ljubeznijo.
Po svetem obhajilu se svojim gostom pogovarjamo, torej molimo: ga počastimo, se mu zahvalimo in mu priporočimo svoje želje, potrebe in prošnje. Pobožno združenje z Jezusom odseva tudi v vsakdanjem življenju.
