Ko je na začetku svete maše povedano za koga se daruje sveta maša ali v kakšen namen, je to zato, da bi vsak priporočil Bogu pokojnega za katerega se daruje sveta maša, ne glede ali ga je poznal ali ne.
Ko je na začetku svete maše povedano za koga se daruje sveta maša ali v kakšen namen, je to zato, da bi vsak priporočil Bogu pokojnega za katerega se daruje sveta maša, ne glede ali ga je poznal ali ne.
Vsak človek, zlasti še kristjan je naš brat, je naša sestra, saj smo vsi otroci istega nebeškega Očeta.
Bogu vsaj kratko priporočimo tudi druge namene, če se daruje sveta maša na primer za zdravje, ali srečo v zakonu, ali dar vere, za duše v vicah ali v dober namen. Prosimo Boga za pomoč v tisti zadevi, ki jo je nekdo priporočil Bogu.. Prosimo naj Bog pomaga človeku ali več ljudem, ki prosijo za prejem določene milosti, dobrine ali ugodno rešitev v določeni zadevi. Problemi drugih morajo biti tudi naši problemi, če čutimo s svojimi brati in sestrami. Prošnje drugih naj bodo tudi naše prošnje, če imamo vsaj nekoliko radi naše brate in sestre.
Podobno vključimo v svoje molitve papeža, konkretne škofe in duhovnike, ko jih duhovnik imenuje v mašni molitvi.
V svoje molitve vključimo vse vernike, zlasti župljane, posebno pa tiste, ki so takrat zbrani pri sveti maši, saj s svojo udeležbo pri sveti daritvi pokažejo, da so se potrudili in prišli na srečanje z Bogom, da želijo Božjo pomoč, da jim Bog veliko pomeni, da želijo s svojo molitvijo izprositi milosti zase in za druge.
Kadar slišimo, da je kdo od župljanov umrl, ali ko so oklici in slišimo, kdo se bo poročil, ali ko vemo, kdo bo krščen, takrat tudi te konkretne ljudi vključimo v svoje molitve. Seveda so naši bratje tudi birmanci, prvoobhajanci, mladi, zakonci, umirajoči, bolniki, zato tudi te redno izročimo v Božje varstvo.
Svetniški kandidat škof Janez Gnidovec je zelo priporočal, naj pri vsaki maši prosimo za čim več ljudi. Bog je vsemogočen, je tako bogat, da lahko vsem pomaga. Zato vključimo v mašno daritev čim več ljudi, da bodo mnogi deležni milosti svete maše.
