Velika sobota je po dogajanju eden najbogatejših dni v cerkvenem letu.
Velika sobota je po dogajanju eden najbogatejših dni v cerkvenem letu.
Že navsezgodaj zjutraj župnik blagoslovi vodo in ogenj, katerega potem mladi raznesejo po župniji.
Na ta dan Jezus leži v grobu, zato ga obiščemo v cerkvi in počastimo. To so trenutki zbranosti, miru in tihe molitve, zahvale in prošnje v osebnem srečanju z Gospodom.
Na veliko soboto je tudi blagoslov jedil, ki jih zaužijemo na Veliko noč po vstajenski maši, ponekod že po sobotni vigiliji. K "žegnu" prinesemo različna jedila, ki imajo pomembno simboliko: meso predstavlja Jezusovo telo - "jagnje", ki je bilo darovano za naše grehe; kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad, predstavlaj tudi Kristusa, ki je moral skozi trpljenje in smrt; kolač potice predstavlja Kristusovo trnjevo krono; pet rdečih pirhov predstavlja pet Kristusovih ran in kaplje krvi; tri hrenove korenine predstavljajo žeblje s katerimi je bil Jezus pribit na križ in grenko opojno pijačo, ki so jo Jezusu sli piti na križu; ponekod dodajo tudi klobaso, ki predstavlja vrv, s katero je bil Jezus zvezan.
Višek sobotnega praznovanja pa je slovesna in duhovno zelo bogata večerna maša - vigilija, pred katero duhovnik zunaj blagoslovi ogenj, s katerim prižge velikonočno svečo, katera predstavlja vstalega Kristusa. Med mašo blagoslovi krstno vodo, s katero bodo krščeni otroci v velikonočnem času.
Pri vigiliji se že zapoje Slava in Aleluja, ki naznanjata, da je Kristus vstal od mrtvih.
MM
Nekaj utrinkov z dogajanja velike sobote.
