Birma je Božji dar. Tega, kot vse druge zakramente, nam je zaslužil in dal Jezus. Jezus pa je Božji Sin. Ta dar nam je dal za posvečenje, za duhovno pomoč, da se povežemo mi, slabotni ljudje, in Sveti Duh, ki je Božja oseba. Sveti Duh je Božja oseba, ki nas posvečuje, ki krepi našo vero, ki množi našo ljubezen, ki utrjuje naše upanje. Sveti Duh je Božja oseba, ki nam daje duhovne darove: dar modrosti, dar pravilnega razumevanja verskega nauka, dar svetovanja in pravilnega odločanja, dar moči za vztrajanje v veri, kljub nasprotovanju, posmehom, poniževanju, dar spoznanja, kako izpolnjevati Božjo voljo, dar svetosti, in dar odgovornega življenja.
To so izrazito duhovni darovi, ki jih ne moremo dobiti v nobeni veleblagovnici ali na tržnici. Zasluženi so z Jezusovim trpljenjem in smrtjo na križu.
K tem darovom ne sodijo posvetne primesi lahkotnega prejemanja zakramentov, še manj izkoriščanje zakramentov, češ naj ga prejme ali ga bom prejel, če mi kdaj utegne priti prav.
Vsak, ki se pripravlja na prejem katerega koli zakramenta, toliko bolj zakramenta svete birme, sprejema veliko ODGOVORNOST.
Vsak, ki se pripravlja na prejem katerega koli zakramenta, toliko bolj zakramenta svete birme, sprejema veliko ODGOVORNOST.
Odgovornost pomeni, da prevzame vse posledice nepravilnega ravnanja, nepravega namena, površne priprave.
Pogosto slišimo politike, direktorje, ki pravijo, da prevzemajo vso odgovornost za svoje odločitve. Vendar so to le besede.
Ko se zalomi, se opravičujejo, niso pripravljeni sprejeti posledic slabega ravnanja. Če reče politik, direktor, da sprejema odgovornost, mora to pomeniti: če ne bo tako, kot obljubljam, mi lahko odvzamete vse premoženje, pustite mi samo sobico, lahko me obsodite na zaporno kazen, mi odvzamete vse pravice. To je prevzem odgovornosti.
Ko gre za zakramente, prevzamejo tako birmanec kot starši in botri vso odgovornost za birmančevo dobro in resno pripravo, prevzamejo odločitev, da bodo storili vse s svojim zgledom, oznanjevanjem, spodbudami, da bi birmanec živel kot dober kristjan.
Birmanec, starši in botri prevzamejo odgovornost pred samim Bogom: Če ne bom storil vsega, kar obljubljam, kar sem dolžan storiti kot birmanec, kot oče, kot mati, kot boter, me lahko doletijo posledice že na zmelji in v večnosti. Pripravljen sem zadoščevati v vicah, kolikor si zaslužim s premajhno zavzetostjo ali nepravimi nameni.
TO ODGOVORNOST PREVZAME VSAK BIRMANEC, VSAK OČE, VSAKA MATI, VSAK BOTER.
Kdor od birmancev, staršev in botrov ima pravi namen, bo ravnal v tem duhu. Nikakor pa ne lahkomiselno, samo formalno, samo da opravi, samo da »naredi birmo«, kot se izrazijo nekateri, »potem se pa oddahnem, potem pa lahko zapustim Boga, Cerkev, župnijo ...« To je ZELO, ZELO NEODGOVORNO ravnanje; velika žalitev Boga.
Župnik
