(birmanci: kjer imate vrt, zakaj so starši posadili v vrtu jabolka, hruške, češnje, slive? Ali zato, da bo senca, da bodo imeli les za kurjavo, listje za kompost, da drevje izkorišča zemljo, ali zakaj? DA BODO NA NJIH SADEŽI!
Pri krstu smo prejeli dar vere, kot seme. Ta dar vere se mora v človeku razvijati. Kakor napreduje otrok - človek v letih, v znanju, veščinah, tako naj bi vzporedno rasla, se krepila, utrjevala tudi vera, primerno starosti... Če se to ne zgodi, pomeni, da nekaj ni bilo v redu: Božji dar je prve kvalitete - je Božji dar, zato ne more biti s tem darom kaj narobe. Če ni sadov, pomeni, da nekaj ni bilo v redu z vzgojo, s strani staršev in botrov. Pomeni, da ni bilo verskega vzdušja v družini, ali pa krščeni ni hotel sodelovati z vzgojitelji: torej starši, botri, kateheti...Kdor po krstu raste v veri, obrodi tudi nekaj sadov. S prejemom zakramenta svete birme pa Sveti Duh pomaga birmancu, če je dobro pripravljen, da krščeni obrodi še mnogo več dobrih sadov v življenju. Ti sadovi so našteti v Svetem pismu in sicer:: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.
Razmislimo danes o sadu LJUBEZNI.
Razlikujemo ljubezen do Boga, ljubezen do staršev, ljubezen do prijateljev, zakonsko ljubezen, ljubezen do narave...
Ljubezen je notranja sila, ki je vedno usmerjena k drugemu. Če je usmerjana k meni, potem je to sebičnost.
Kdor ima dar ljubezni, misli na drugega, se z njim rad pogovarja, je rad v njegovi družbi, mu rad pomaga, rad kaj stori zanj, mu je hudo, če tisti, ki ga ljubimo trpi, mu je hudo, če ljubljena oseba umre.
Kdor ima SAD LJUBEZNI do Boga, potem se z Bogom rad pogovarja, torej rad moli. Je rad v Božji bližini, torej rad prihaja k maši, ne samo ob nedeljah, ampak tudi kdaj na delavnik, ko ima le priložnost. Kdor ljubi Boga, beži od greha, saj je greh zavrnitev Božje ljubezni. Kdor ljubi Boga bo rad prišel h križevemu potu, saj takrat podoživljamo Jezusovo trpljenje. Kdor ljubi Boga, se bo lepo pripravil na prejem svetega obhajila. Bo rad molil pred tabernakljem, bo lepo obhajal Gospodov dan – nedeljo ter praznike, saj se takrat veselimo Božje dobrote.
KDOR IMA SAD LJUBEZNI bo spoštoval svoje starše, se rad z njimi pogovarja, je rad v njihovi druščini, jim rad pomaga, jih uboga, pazi, da jim ne povzroča težav, saj potem starši trpijo, se pridno uči, da ne prizadene staršev, se povsod vede lepo, da ne povzroča staršem težav, skrbi in žalosti. Rad jim pomaga v bolezni, ali ko so utrujeni, ko ostarijo...Trudi se, da jih razveseljuje, jim dela veselje...
KDOR IMA SAD LJUBEZNI do sozakonca, potem je rad z njim. Ga vedno znova razveseljuje, mu je zvest, rad namesto sozakonca kaj naredi, kar tekmujeta, kdo bo komu naredil večje veselje, če je eden žalosten, potem deli z njim žalost tudi sozakonec, če je bolan, mu rad streže, namesto njega postori različna dela, da ne govorimo, kako žaluje zakonec, ko mu sozakonec umre.
Podobno je, kdor ima ljubezen do prijateljev, do sošolcev, do botra in podobno. Celo kdor ima ljubezen do narave, bo imel do nje povsem drugačen odnos kot tisti, ki mu ni mar, če jo onesnažuje, zastruplja vodo, zrak, zemljo...
Če se birmanec dobro pripravi na prejem zakramenta in potem sodeluje s Svetim Duhom, ga prosi za pomoč, upošteva njegove navdihe, spoznanja, razsvetljenja, potem lahko obrodi bogate sadove.
To potrjujejo mnogi svetniki, mnogi ljudje, ki ravnajo plemenito, ki radi pomagajo drugim, ki so pošteni, ki se ne prepirajo, ki so iskreni, ponižni, ki držijo dano besedo, pri njih vidimo sadove Svetega Duha.
Če pa ni dobre priprave, če ni sodelovanja s Svetim Duhom potem tudi ni sadov, potem je človek podoben drevesu, ki stoji na vrtu, ima liste, nima pa sadov. Verjetno ne bi imeli vaši starši dolgo takšnega drevesa, ki ne prinaša sadov. Požagali bi ga in posadili novega.
TA PREOSTALI ČAS DO BIRME, TER VSAK DAN IN VSAKO LETO PO BIRMI, dobro izkoristite za utrjevanje ljubezni do Boga in ljubezni do ljudi.
MG
