Ko smo z birmanci in starši v birmanskih skupinah razmišljali o darovih Svetega Duha in pri devetdnevnici razmišljamo o SADOVIH svete birme, pomislimo danes še na prve birmance, to so bili apostoli in na prvo birmo na binkoštni dan leta 33, kako številne in obilne sadove so obrodili ti prvi birmanci – apostoli.
Apostoli so bili verni, verovali so v Boga Stvarnika in verovali v Jezusa kot obljubljenega Odrešenika, saj drugače ne bi tri leta hodili z Njim. Vendar, ko so prejeli Svetega Duha, se je njihova VERA še bolj utrdila. Nobena kazen, nobena grožnja jih ni odvrnila od vere v Jezusa Kristusa. Le nekaj besed bi bilo dovolj, da se odrečejo veri v Kristusa, pa ne bi bili ne mučeni, ne umorjeni. Pa vendar tega niso storili, njihova vera je bila tako trdna, da so rajši dali življenje, kot da bi se odrekli veri. To je bil PRVI sad njihove svete birme.
Apostoli so ljubili Jezusa. Peter se je celo zavzemal, da da življenje za Jezusa. Pustili so svoje družine, svoj poklic ribolova in hodili z Jezusom, tako jih je prevzel. Ko pa so prejeli Svetega Duha, se je njihova LJUBEZEN do Jezusa še bolj okrepila, utrdila, povečala. Ljubili so ga resnično z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem. To je DRUGI sad njihove birme.
Čeprav so apostoli slišali veliko Jezusovih govorov, lahko so ga marsikaj vprašali, pa vendar nekaterih Jezusovih trditev niso dobro razumeli. Ko jim je Jezus govoril o Božjem kraljestvu, so oni mislili na zemeljsko kraljestvo, da bo Jezus kralj, da bo zbral vojsko, da bodo odpodili iz svoje dežele Rimljane, zase pa so verjetno računali, da bodo nekakšni ministri. Šele po prejemu Svetega Duha so razumeli, kaj je Jezus misli, ko je govoril o Božjem kraljestvu; da je Božje kraljestvo že sedaj uresničeno tam, kjer je vera, kjer je ljubezen do Boga, kjer se oznanja Božja beseda, kjer je dobrota, ponižnost, mir, sožitje, torej Božje kraljestvo je ljubezen do Boga in ljubezen do ljudi. Ko jim je Jezus govoril o trpljenju, so se tega bali, so od tega bežali, niso razumeli zakaj naj bi Jezus trpel. Po prejemu svetega Duha, pa so razumeli kako učinkovito je lahko tudi trpljenje. To je bil TRETJI sad svete birme.
Prej so apostoli spraševali Jezusa kdo je med njimi NAJVEČJI. Mati dveh apostolov je celo posredovala, da bi eden sedel v Božjem kraljestvu na Jezusovi desni, drugi na Njegovi levi. Po prejemu Svetega Duha, so se tega celo sramovali. Nič več niso razmišljali, kdo je med njimi največji, ampak so bili srečni, da so Božji otroci. Tudi apostol Peter, ki ga je Jezus določil za svojega namestnika na zemlji, se s tem ni nikoli hvalil ali ponašal. Ta ponižnost in zavest, da je največja odlika, da so Božji izbranci, Božji otroci, je bil ČETRTI sad njihove svete birme.
Pred prejemom Svetega Duha, so se apostoli bali trpljenja. Na Oljski gori so se vsi razbežali. Ko je bil Jezus križan, si je upal le apostol Janez na Kalvarijo. Potem so bili zaklenjeni v sobi, ker so se bali, da bi prišli vojaki in še nje kaznovali. Bali so se trpljenja. Ko pa so prejeli Svetega Duha, so postali pogumni, bili so celo veseli, da lahko trpijo, saj so s tem še bolj podobni Jezusu. To, da se niso več bali trpljenja, je PETI SAD delovanja Svetega Duha v apostolih.
Že na binkoštni dan, takoj po prejemu Svetega Duha, so začeli oznanjati, da je Jezus Odrešenik, naj se ljudje kesajo, naj se dajo krstiti in se bodo zveličali. Sedaj so imeli to veliko željo, čim več ljudi pridobiti za Kristusa. To je bil ŠESTI sad njihove svete birme.
Oznanjati Božjo besedo.
Apostoli so obrodili še vrsto drugih duhovnih sadov. No prihod Svetega duha so bili dobro pripravljeni, njihova vera je bila močna in zato so bili tudi sadovi svete birme obilni.
Amen.
MG
