Leta pred sveto birmo, so čas sejanja in čas zorenja. Zakrament svete birme pa nad sejanje Božje besede in zorenje doda pomemben delež, posebno Božje delovanje, delovanje Svetega Duha, ko naj bi po skupnem sodelovanju birmanca in Svetega Duha, obrodilo konkretne sadove. Nobeno sejanje in rast nimata pravega pomena, če ni tudi konkretnih sadov. Prejemanje zakramentov mora obroditi duhovne sadove. Birmanec postane s prejemom svete birme bolj samostojna osebe, oziroma bi moral biti že kar samostojen, trden, zanesljiv kristjan, ki prinaša raznovrstne duhovne sadove.
- Kdor se resno pripravi in kdor resno prejme zakrament svete birme, potem po birmi, ne glede ali ga kdo na to opozori ali ne, vsak dan slavi Boga, se z njim pogovarja - VSAK DAN MOLI.
- Resen birmanec GRE VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK K SVETI MAŠI, tudi, če nihče iz družine ne gre, tudi, če prijatelji in sošolci ne gredo. On se zaveda, da je bil pri birmi posvečen tudi zato, da bo dejavno vključen v sveto mašo, ki je Jezusova in naša daritev. Bogu bo prinesel pri darovanju vse svoje življenje, vsako uro pouka, dela, veselja, žalosti, pomoči drugim, molitve, športa, učenja ali počitka.
- Resen birmanec se zaveda, JE VSAK GREH ZAVRNITEV BOŽJE LJUBEZNI, da z vsakim grehom sebi naredi škodo, da se z vsakim grehom, tudi malim, nekoliko oddalji od Boga, zmanjša v sebi posvečujočo milost, zato po redni, mesečni spovedi, zopet obnovi prijateljstvo z Bogom, pri obhajilu pa se potem z lepim stanjem v duši združi z Jezusom.
- Resen birmanec rad vzame v roko SVETO PISMO in iz njega črpa Božjo modrost, Božjo miselnost, Božje razodetje, da ve, kako ravnati v konkretnih okoliščinah, kako živeti po Božji volji.
- Resen birmanec SE DEJAVNO VKLJUČI V ŽUPNIJSKO OBČESTVO. Veliko laže človek krepi svojo vero, svojo versko pripadnost, svojo duhovnost, če je vključen v neko konkretno skupino. Vsak je prejel določene talente. Vsak naj se vključi v skupino, kjer bo najlaže razvil svoje talente, kjer bo z podobno mislečimi lahko storil nekaj dobrega. V vsaki župniji je več možnosti, kjer lahko sodelujejo mladi, kamor se lahko vključijo, kjer lahko dobivajo duhovno oporo.
Fantje lahko postanejo ministranti.
Dekleta in fantje, ki imajo posluh, se lahko vključijo v otroško - mladinski zbor.
Birmanci iz sedanjega osmega razreda, so eno leto še vključeni v veroučno skupino devetega razreda.
Fantje in dekleta iz devetega razreda se vključijo v mladinsko veroučno skupino, kjer imajo srečanja povsem drugačno obliko kot v osnovni šoli.
Po končani osnovni šoli, mladi lahko postanejo animatorji, torej najprej sovoditelji, potem pa voditelji oratorija, ali drugih skupin mladih.
Lahko se kdo pridruži članom Župnijske karitas.
Če se poveže vsaj nekaj mladih, lahko oblikujejo molitveno skupino, lahko skupino Karitas mladih, lahko svetopisemsko skupino mladih ali kakšno podobno skupino.
S prejemom svete birma nikoli ne sme biti konec, ampak nov začetek. Začetek konkretnega krščanskega delovanja. Apostoli po prejemu Svetega Duha niso odšli domov, in mirno živeli naprej, kot, da se ni nič zgodilo, ampak so postali APOSTOLI - poslanci, postali so sol in kvas v okolju kamor jih je zaneslo življenje. Vemo kaj sol stori v hrani, kaj kvas neredi v testu. Nekaj podobnega mora biti kristjan po sveti birmi. V okolju kjer živi; oznanja Božjo besedo, slavi Boga z bogoslužjem in opravlja poslanstvo dobrodelnosti. To pa najlaže uresniči, če je z drugimi povezan v konkretni skupini.
MG
