Nekega ponedeljkovega jutra, ko so se počitnice že bližale koncu, se je na dvorišču pred cerkvijo svetega Tomaža zbralo trenutno še neznano število v tišini zehajočih mladih. Ko se jim je zazdelo, da so prišli bolj ali manj vsi, so pozvonili na župnikova vrata. Ko so se ta odprla, je zaspanost v hipu izginila. Počasne gibe so zamenjali tekanje po stopnicah, glasno govorjenje, premikanje pohištva, odpiranje in zapiranje vrat, prenašanje vrečk in nahrbtnikov iz ene sobe v drugo.
No, pa na srečo ni bilo tako! Nekaj pred deveto, ko je bilo že vse pripravljeno, se je iz (na srečo še delujočega) CD predvajalnika oglasila glasba. Izza ovinka so eden za drugim prihajali otroci. Eni na kolesih, drugi peš, tretji s starši. Bilo jih je vedno več in animatorji smo zadovoljno opazovali, kako se je seznam počasi daljšal, čeprav je to pomenilo zaplete ob ponovnem formiranju skupin. Otroci, starši, g. župnik in animatorji smo postopali po dvorišču, pozdravljali znane obraze in klepetali. Nekaj čez devet, ko smo rešili še zadnje logistične težave, smo se postavili v krog. Gospod župnik, približno 20 animatorjev, kar 56 otrok in še nekaj staršev. Začel se je oratorijski teden!
Nekega ponedeljkovega jutra, ko so se počitnice že bližale koncu, se je na dvorišču pred cerkvijo svetega Tomaža zbralo trenutno še neznano število v tišini zehajočih mladih. Ko se jim je zazdelo, da so prišli bolj ali manj vsi, so pozvonili na župnikova vrata. Ko so se ta odprla, je zaspanost v hipu izginila. Počasne gibe so zamenjali tekanje po stopnicah, glasno govorjenje, premikanje pohištva, odpiranje in zapiranje vrat, prenašanje vrečk in nahrbtnikov iz ene sobe v drugo.
X: "Kok otrok je pol prjavljenih?" Q: (premor) "36."
X: (zgroženo-začuden pogled) "Kako 36, a ni nas okol 20?" Q: "Ja..."
X: "No sej, bo mel pa vsak otrok svojga animatorja."
VSI: (kisel nasmešek)
No, pa na srečo ni bilo tako! Nekaj pred deveto, ko je bilo že vse pripravljeno, se je iz (na srečo še delujočega) CD predvajalnika oglasila glasba. Izza ovinka so eden za drugim prihajali otroci. Eni na kolesih, drugi peš, tretji s starši. Bilo jih je vedno več in animatorji smo zadovoljno opazovali, kako se je seznam počasi daljšal, čeprav je to pomenilo zaplete ob ponovnem formiranju skupin. Otroci, starši, g. župnik in animatorji smo postopali po dvorišču, pozdravljali znane obraze in klepetali. Nekaj čez devet, ko smo rešili še zadnje logistične težave, smo se postavili v krog. Gospod župnik, približno 20 animatorjev, kar 56 otrok in še nekaj staršev. Začel se je oratorijski teden!
Vsako jutro smo se tako zbirali in dan začeli z molitvijo ter dvigom zastave, na kateri je bil (in je še vedno) sveti Peter s ključem v roki.
Nekoliko smo se še poigrali, malo zapeli in poskočili - nekateri bolj, drugi malo manj - ter tako dokončno pripravili naše možgančke na delo. Sledil je odlomek iz zgodbe o ribiču Simonu. Že prvi dan se je srečal z Jezusom, ki mu je pomagal uloviti poln čoln rib in ga tako prepričal, da se mu je pridružil in postal njegov učenec. Videli smo, kako je Jezus ozdravil njegovo taščo, bili priče Simonovi izpovedi vere, saj je v Jezusu prepoznal Boga. Bili smo poleg, ko je Jezus ribiča Simona preimenoval v Petra - skalo in mu dal novo nalogo. Spremljali smo ju, ko je Jezus Petru umil noge in ko je Peter Jezusa trikrat zatajil. Videli smo, kako se mu je Peter iskreno opravičil za svoje izdajstvo in mu povedal, da ga ima rad. Spremljali smo torej enega izmed apostolov, ki je postal prvi papež v zgodovini in Jezusov namestnik na zemlji.
Nekoliko smo se še poigrali, malo zapeli in poskočili - nekateri bolj, drugi malo manj - ter tako dokončno pripravili naše možgančke na delo. Sledil je odlomek iz zgodbe o ribiču Simonu. Že prvi dan se je srečal z Jezusom, ki mu je pomagal uloviti poln čoln rib in ga tako prepričal, da se mu je pridružil in postal njegov učenec. Videli smo, kako je Jezus ozdravil njegovo taščo, bili priče Simonovi izpovedi vere, saj je v Jezusu prepoznal Boga. Bili smo poleg, ko je Jezus ribiča Simona preimenoval v Petra - skalo in mu dal novo nalogo. Spremljali smo ju, ko je Jezus Petru umil noge in ko je Peter Jezusa trikrat zatajil. Videli smo, kako se mu je Peter iskreno opravičil za svoje izdajstvo in mu povedal, da ga ima rad. Spremljali smo torej enega izmed apostolov, ki je postal prvi papež v zgodovini in Jezusov namestnik na zemlji.
Pri katehezah smo se pogovarjali o tem, da Bog kliče vsakega izmed nas. Spoznavali smo, da je vsak od nas član različnih skupin od družine, Cerkvenega občestva in veroučne skupine do športne ekipe in slovenskega naroda ter še mnogo drugih. Ugotavljali smo, ali je naša vera dovolj močna, ali smo tudi mi kdaj koga izdali in ali je opravičilo res dovolj. Pogovarjali smo se, čemu je namenjena spoved, kaj dela papež in kaj je naloga nas kristjanov. 
Občudovali smo Petrov pogum in preizkušali svojega. Raziskovali smo krščanske simboli in jih nekaj tudi izdelali iz različnih materialov.
Občudovali smo Petrov pogum in preizkušali svojega. Raziskovali smo krščanske simboli in jih nekaj tudi izdelali iz različnih materialov.
Pri delavnicah smo postali ribiči in si izdelali svoje ribiške palice in pisane ribice za igro. Ob živahni glasbi smo se učili nove plesne korake in se pošteno utrudili. Sešili smo si pisane vreče za perilo, ki jih bomo vzeli na naslednje počitnice. Z nami je bil tudi skavt Boštjan, ki nam je pokazal, kako ravnati, kadar se kdo poškoduje. Spoznali smo osnove prve pomoči, na srečo pa nam tega znanja še ni bilo treba uporabiti, čeprav smo v kemijski delavnici izdelovali makete vulkanov in prave mini dimne bombe.
Po malici je sledil najbolj težko pričakovan, zelo sproščen in hkrati utrudljiv del: IGRE! Prvo mesto si je z lahkoto priboril t.i. knock out, ki je zasvojil prav vse fante in dekleta, ne glede na starost - zabavna igra je pritegnila še g. župnika, ki se je zaradi svojih košarkaških sposobnosti izkazal na izjemno neugodnega nasprotnika. V popoldanskem času so pridne animatorke rezale sadje, delile sladice (za katere se moramo zahvaliti vsem, ki ste jih prinesli in nas razveselili) ter poskrbele za letošnje presenečenje - sadne smoothije, ki so presegli vsa pričakovanja. 
Uvedli smo še eno novost, ki se je prav tako izkazala za izjemno dobrodošlo. Princeskin kotiček za naše najmlajše, kjer so lahko v miru ustvarjali in se igrali, medtem ko so se starejši borili za zmago v veliki igri. Iz rudnika smo nosili drage kamne, ki smo jih morali dobro zavarovati, da nas ni kdo okradel. Gradili smo cerkev in izdelovali kmetijo. Opravljali smo različne naloge, peli, tekli, metali na koš, skakali, iskali pošast ... Zbirali smo vodne balončke, s katerimi smo zalivali animatorje ali pa jih zapravili za različne skušnjave - npr. za že tradicionalni najatraktivnejši vodni tobogan v Sloveniji.
Uvedli smo še eno novost, ki se je prav tako izkazala za izjemno dobrodošlo. Princeskin kotiček za naše najmlajše, kjer so lahko v miru ustvarjali in se igrali, medtem ko so se starejši borili za zmago v veliki igri. Iz rudnika smo nosili drage kamne, ki smo jih morali dobro zavarovati, da nas ni kdo okradel. Gradili smo cerkev in izdelovali kmetijo. Opravljali smo različne naloge, peli, tekli, metali na koš, skakali, iskali pošast ... Zbirali smo vodne balončke, s katerimi smo zalivali animatorje ali pa jih zapravili za različne skušnjave - npr. za že tradicionalni najatraktivnejši vodni tobogan v Sloveniji.
Že malo utrujeni od vsega dogajanja smo se nekaj pred tretjo zbrali, se zahvalili Bogu za lep dan, še kaj zmolili, zapeli himno, spustili zastavo in se počasi odpravili proti domu. Teden smo zaključili z nedeljsko sveto mašo, pri kateri smo v zahvalo vsem ljudem, ki so na tak ali drugačen način pomagali pri izvedbi oratorija, še zadnjič razobesili zastavo in zapeli himno. S tem so se zaključile tudi poletne počitnice in vsi skupaj smo zakorakali v novo šolsko leto. Prihodnje poletje pa se bomo spet vsi skupaj zbrali in šli novim oratorijskim dogodivščinam naproti.
M. P.
