Gost srečanja Zlata jesen v petek, 27. februarja 2015, je bil naš župljan dr. Marko Cotman, tema, o kateri nam je pripovedoval, pa je bila genetika.
Marko je po osnovni izobrazbi veterinar, kasneje pa se je posvetil genetiki in se z njo ukvarja tudi pri svojem delu na Veterinarski fakulteti. Uvodoma nam je razložil, da je genetika veda o dednih zapisih in dedovanju lastnosti. O njej govorijo že ljudske modrosti kot »Jabolko ne pade daleč od drevesa.« in »Kakršen oče, takšen sin.« V vsakodnevnem življenju nam o njej pričajo na zunaj opazne lastnosti in bolezni, ki se dedujejo pri ljudeh.
V predstavitvi smo nato izvedeli več o genetiki skozi zgodovino, o njenih osnovah, kot jih poznamo danes, in o tem, kje vse uporabljamo sodobne genetske metode. Že v svetopisemski zgodbi o Jakobu in Labanu je bila ta veda po sredi pri njunem sporu o čredah drobnice. V antiki je razlago o prenašanju lastnosti s staršev na potomce podal grški zdravnik Hipokrat, temelje sodobne genetike pa je s proučevanjem križanja rastlin v 19. stoletju postavil menih Gregor Mendel.
Danes vemo, da so dedne lastnosti zapisane v celicah, da so njihovi nosilci geni nanizani v kromosomih, njihova kemijska podlaga pa je molekula DNK z značilno obliko dvojne vijačnice. S tem znanjem si pomagamo pri ugotavljanju starševstva, odkrivanju storilcev kriminalnih dejanj in prepoznavanju posmrtnih ostankov. Slednje je pri nas aktualno tudi pri ugotavljanju identitete žrtev povojnih pobojev.
Nazorni pripovedi podkrepljeni z zanimivimi primeri so sledila vprašanja poslušalcev o zdravljenju z genetskimi metodami, kloniranju in gensko spremenjenih organizmih. Marku Cotmanu se zahvaljujemo za poučno razlago in si zaradi aktualnosti tematike želimo, da bi ji sledilo še kakšno nadaljevanje.
BF
