Na zadnjem srečanju Zlate jeseni v tej sezoni, v petek, 24. aprila, je tokratni gost g. Janko Purkat iz Strahomerja pod Krimom polni učilnici radovednih obiskovalcev postregel z nekaterimi osupljivimi dosežki.
Za današnjega človeka, ki velikokrat tudi nekaj sto metrov dolge poti ne zmore brez avta, ali vsaj kolesa, je svetovni popotnik, ki smo ga imeli med seboj, več kot občudovanja vreden. Ne le utrjeno telo, pač pa tudi neverjetno močna volja in očitna pomoč od zgoraj so mu zagotovili, da je ves romarsko-pohodniški podvig opravil brez vsake nezgode.
Od Strahomera pod Krimom do Santiaga di Compostella in še do Fatime in Seville
Na zadnjem srečanju Zlate jeseni v tej sezoni, v petek, 24. aprila, je tokratni gost g. Janko Purkat iz Strahomerja pod Krimom polni učilnici radovednih obiskovalcev postregel z nekaterimi osupljivimi dosežki.
Ob svoji petdesetletnici in po zaobljubi za povrnjeno zdravje (potem, ko je doživel hudo poškodbo hrbtenice) se je napotil peš od doma do daljne južne Španije. Okoli 2500 km dolg pot, med katero je obiskal tudi tri svetovno znana romarska svetišča: Lurd, Compostelo in Fatimo, ga je vodila prek Italije, Francije, Portugalske in Španije. Z 9 kg težkim nahrbtnikom, katerega glavno vsebino je tvoril majhen šotor in navigacijska naprava, je - v glavnem sam - dnevno prehodil okoli 50 km in pri tem doživel nešteto zanimivosti, ki jih je s sliko in besedo predstavil prisotnim.
Pot se je začela na velikonočni ponedeljek 1911 z blagoslovom v domači cerkvi sv. Jakoba, popotnico z blagoslovom pa mu je namenil tudi p. Vili na Sv. gori pri Gorici. Ker si je za romanje lahko privoščil le letni dopust, je celotno pot razdelil na 4 dele in vsakega prehodil med dopustom enega leta. Neverjeten podvig je zaključil blizu Seville na jugu Španije v dveh, z domačo občino pobratenih manjših mestih, kjer so ga nadvse prisrčno sprejeli.
Za današnjega človeka, ki velikokrat tudi nekaj sto metrov dolge poti ne zmore brez avta, ali vsaj kolesa, je svetovni popotnik, ki smo ga imeli med seboj, več kot občudovanja vreden. Ne le utrjeno telo, pač pa tudi neverjetno močna volja in očitna pomoč od zgoraj so mu zagotovili, da je ves romarsko-pohodniški podvig opravil brez vsake nezgode.
ŠT
Nekaj fotografij s srečanja si lahko ogledate TUKAJ.
