V nedeljo,10. maja 2015 so zvonovi na cerkvi sv. Tomaža vabili k Gospodovi mizi, ki je praznično pogrnjena čakala 8 prvoobhajencev. Napetost, mešana z veselim pričakovanjem, ki je naraščala s pripravami na prvo druženje z Jezusom, se je počasi izčistila v radost. Oprano jutro je pripravilo lep dan soncu na nebu, soncu v naših srcih - staršev prvoobhajencev in predvsem soncu v otroških očeh. Iz trenutka v trenutek je postajalo resničnejše. Mašna daritev s prejemom prvega svetega obhajila svečanejša in praznovanje popolnejše. Dan za Anžeta Jožefa, Grega, Jureta, Luka, Manco, Tajo, Zojo in Žiga je postal skrivnostno čaroben. Morda zato, ker so med seboj začutili novega prijatelja, Jezusa, ki jim bo kazal sončne poti skozi življenje.
V nedeljo,10. maja 2015 so zvonovi na cerkvi sv. Tomaža vabili k Gospodovi mizi, ki je praznično pogrnjena čakala 8 prvoobhajencev. Napetost, mešana z veselim pričakovanjem, ki je naraščala s pripravami na prvo druženje z Jezusom, se je počasi izčistila v radost. Oprano jutro je pripravilo lep dan soncu na nebu, soncu v naših srcih - staršev prvoobhajencev in predvsem soncu v otroških očeh. Iz trenutka v trenutek je postajalo resničnejše. Mašna daritev s prejemom prvega svetega obhajila svečanejša in praznovanje popolnejše. Dan za Anžeta Jožefa, Grega, Jureta, Luka, Manco, Tajo, Zojo in Žiga je postal skrivnostno čaroben. Morda zato, ker so med seboj začutili novega prijatelja, Jezusa, ki jim bo kazal sončne poti skozi življenje.
Zvečer, ko se je zlato sonce poslovilo od čudovitega dne, je ostal prelep spomin na enkratni dogodek. Dogodek evharistije, ki ga bodo otroci lahko vedno znova podoživeli. Odslej jim ne bo potrebno več le prekrižati rok na prsih. Od danes bodo lahko ponosno in željno približali roke k pateni z namenom prejetja Jezusa v podobi hostije.
Staršem prvoobhajencev se nam v spomin strnejo misli, da je bila današnja praznična mašna daritev, obogatena z angelskim petjem otroško-mladinskega zbora, vsem nam in celotnemu župnijskemu občestvu najlepša zahvala za današnji dan.
Tudi otroci so strnili spomine in zagotovo ti spomini štejejo največ:
Anže Jožef: "To je bil najlepši dan. Škoda, da se je končal."
Grega: "Bil je zelo lep dan. Imeli smo slavnostno kosilo in zabavo."
Jure: "Zdaj me bratje jemljejo malo bolj resno."
Luka: "Za spomin smo dobili molitvenike in rožne venčke."
Manca: "Ko sem se zbudila sem komaj čakala, da bom prejela prvo sveto obhajilo."
Taja: "Kar vsak dan bi šla k maši, da bi lahko prejela sveto obhajilo."
Zoja: "Vesela sem, da sem v cerkvi zmogla brati pred vsemi ljudmi. Bilo je čisto lahko."
Žiga: "Vsi so mi čestitali in zaželeli veliko sreče ter, da bi bil Jezus vedno z menoj."
S pomočjo otrok zapisala Marjeta Reberšek
