Na srečanju Zlata jesen v petek, 19. januarja 2018, smo se seznanili z zgodovino Zadobrove in okoliških krajev, kot nam jo razkrivajo pisni viri iz obdobja od 14. do 17. stoletja.
Najstarejša doslej znana pisna omemba kraja je v listini iz leta 1305 o podelitvi nekaterih posesti na Kranjskem v fevd Frideriku I. Čreteškemu. Med njimi so bile tri kmetije v Zadobrovi, v izvirniku imenovani »Dobraw« (več o tem). V več listinah o podelitvi, razdelitvi ali prodaji posesti iz 14. stoletja za kraj uporabljajo tudi imeni »Zadobraw« in »Hard«. Urbar Nemškega viteškega reda za posesti v okolici Ljubljane iz leta 1490 pa navaja dajatve treh podložnikov pri sv. Tomažu (»zu sannd Thomas«), kar je prva znana omemba zadobrovškega zavetnika sv. Tomaža (več o tem).
V 15. in 16. stoletju so Kranjsko pestili turški vpadi, kuga in lakota. To se odraža tudi v pisnih virih iz tistega časa. Tako je dokumentiran odvzem cerkvenih dragocenosti za financiranje obrambe proti Turkom leta 1526, ki ga je ukazal nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški in ob katerem so tudi cerkvi sv. Tomaža vzeli bakren kelih in gotovino (več o tem). Leta 1529 so cerkev požgali Turki, o čemer v svojem zapisu o posvetitvi obnovljene cerkve in njenega oltarja leta 1603 poroča škof Tomaž Hren. Posvetitev cerkve, združena z birmanjem 293 vernikov, je sploh najimenitnejši pisno izpričan dogodek v Zadobrovi v preteklih stoletjih (več o tem). O vizitacijah podružnice pri sv. Tomažu kasneje poročata še Hrenova naslednika škofa Rinaldo Scarlichi leta 1631 in Jožef Rabatta leta 1668.
Kot je iz povedanega razvidno, se Zadobrova in nekdanja podružnica sv. Tomaža, ki je predhodnica sedanje župnije, ponašata s častitljivo zgodovino. To velja proučevati še naprej in jo, ko bo zbranega dovolj gradiva, tudi celostno predstaviti.
BF